Povprečnost, ki jo vzpostavlja presečišče skupnih vrednot, naziranj in prepričanj, predstavlja srčiko skupinske istovetnosti, hkrati pa tvori pregrado, ki jo moramo premagati, da bi se osvobodili podedovanih pomenskih zvez, priučenega odnosa do sveta ter izposojenih vsebin poprečnih pogledov. Charles Montesquieu je v Perzijskih pismih ogrado povprečnosti prestopil tako, da je temeljne postavke lastne družbe preizpraševal skozi pogled, čigar horizont začrtuje drugačno kulturno-družbeno ozadje. Skozi pogled Perzijca neomajnost gotovosti našega dojma sveta ni več tako trdna, kot sicer radi verjamemo, da je.