Philoguerrillo Manifest

Zakaj bi se morala filozofija vršiti zgolj v okvirih akademije? Zakaj bi si samo hermetično zaprte znanstvene skupnosti lastile ekskluzivno pravico do zastopanja in posredovanja filozofske vednosti. Ljubezni do modrosti ni mogoče stlačiti v šolski inkubator. Radost vednosti se ne da omejiti na ekonomski obrazec ponudbe in povpraševanja v obliki izpitnih vprašanj in odgovorov. Samobitno resnico ni mogoče preglasiti s togimi koncepti, ideološkimi zaslepitvami in argumenti moči. Filozof ni samo tisti, ki mu priviligirane skupnosti podelijo simbolno pripoznanje. Navidezno znanje je mnogokrat v resnici zgolj kokodakanje gesel. Ne pozabimo, vsaka bratovščina je imela svojo skrivno razpoznavno besedo.

Napočil je čas, da filozofija razbije okove inkubatorja, si sname verige in na agori povzdigne svoj glas. Želela si je vrnitve v svoje prvobitno življenjsko okolje. Nasprotno od tega kar trdijo njeni zavojevalci, sama pristaja na širši socialni kontekst. Zato so poleg knjig, razprav, člankov in drugih za točke popisanih papirjev tukaj majice, ki mislijo. Da bi se vrnila v svojem polnem sijaju, globini površine in nezamejeni prostodušnosti se javlja tam, kjer jo površinski pogled najmanj pričakuje. Da bi povedala tisto, kar ji leži na duši, se je prikradla na povsem običajno ljudsko nošnjo. Ker je prostor, ki si ga je izposodila, omejen, ga je lahko zapolnila samo z naplavinami sebi lastnih dolgotrajnih miselnih naporov. Kljub temu, da orakeljski izreki govorijo sami zase, jih je želela dopolniti z mnogosmiselnimi vizualnimi korelati, med drugim tudi zato, da bi dokazala, neustreznost njenega omejevanja na abstraktne kategorialne okvire. Dinamičnost ljudske nošnje je zadovoljila njeno potrebo po naključnjih in vedno novih srečanjih s tistimi, ki so odprti za dvogovor z njo. Majice, ki mislijo, niso majice, ki mislijo namesto vas. Filozofija ni prišla med vas, da bi vam posredovala odgovore, temveč si je izposodila vaša oblačila, da bi vas ponovno spodbudila k mišljenju. Filozofsko in njemu tuje mišljenje si ne moreta deliti pridelanih sadov, lahko si delita zgolj opravljeno in neopravljeno delo.

Naj mišljenje, v času, ko se večkrat dela samo zato, da ne bi bilo potrebno misliti, odvrže vse okove in strahove!