Karl Marx predstavlja enega izmed najvplivnejših avtorjev zahodne politično kulturne zgodovine. Začetek svojega študija je posvetil pravu, kasneje pa se je predal filozofiji. Leta 1841 je v Jeni opravil doktorsko disertacijo, v kateri se je ukvarjal z grškim atomizmom. Kmalu zatem je v Kölnu ustanovil časopis z imenom Rheinische Zeitung.
Po prepovedi izdajanja časopisa se je preselil v Pariz, kjer je spoznal Fridericha Engelsa, s katerim sta kasneje izdala Komunistični manifest. Svojo življenjsko pot je sklenil v Londonu.
Kljub temu, da je Marx sprejemal nekatere prvine Heglove dialektike, ni v celoti pristajal na njeno spekulativnost, temveč je protislovja iskal v konkretni družbeno zgodovinski danosti, natančneje v razrednem boju med delavstvom in lastniki kapitala. Njegova politična vizija je bila usmerjena v oblikovanje sredotežne organizacije, ki bi delavstvu priskrbela potrebno politično moč. Bil je eden izmed pomembnejših dejavnikov pri oblikovanju internacionale, ki si je prizadevala združiti socialistične in komunistične skupine po svetu. Marxov dojem sveta se napaja v konkretni družbeno politični danosti, kar priča tudi njegova 11. teza o Feuerbachu, ki pravi: »Filozofi so svet le različno razlagali, gre pa za to, da ga spremenimo.«
Marsikatero Marxovo besedilo je v slovenščini dostopno tudi v spletni obliki, in sicer na: