Georg Wilhelm Friedrich Hegel sodi med najvplivnejše predstavnike nemškega idealizma. Področje njegovega filozofskega udejstvovanja je neizčrpno. Ukvarjal se je z vsemi klasičnimi disciplinami filozofije: estetiko, logiko, epistemologijo, zgodovino, etiko, religijo, pravom...V marsičem je zapustil neizbrisen pečat. Veličino njegove misli dokazuje dejstvo, da je še danes predmet navdiha in prezira. Heglova filozofija odmeva v teoretski psihoanalizi Jacquesa Lacana, kot negativno referenčno točko jo srečamo v analitični filozofiji Bertranda Russela. Hegel je razvil svojo dialektiko, nasprotoval je formalizmu tradicionalne logike, boril se je proti očitku, da filozofijo odlikuje abstraktno mišljenje, prizadeval si je, da bi filozofija iz ljubezni do modrosti prešla v stanje modrosti same. Vrhunce njegovega dela predstavljajo: Fenomenologija duha, Znanost logike in Enciklopedija filozofskih znanosti.