Gre za začetno misel posthumno objavljenega Heglovega spisa z naslovom, Kdo misli abstraktno?. Hegel poskuša v tem kratkem besedilu pokazati notranjo protislovnost enega izmed najbolj pogosto uporabljenih očitkov zoper filozofijo, očitka, ki filozofsko mišljenje izreka kot abstraktno. Heglova teza je, da je abstraktnost, v razliki do filozofskega, ravno atribut vsakdanjega poprečnega mišljenja, kar nadvse slikovito oriše z naslednjo zgodbo: »Ti, stara, tvoja jajca so pokvarjena, reče kupovalka branjevki. Kaj, odvrne ta, moja jajca pokvarjena? Pokvarjena je mogoče kar ona! Ona mi bo to rekla o mojih jajcih? Ona? Mar niso njenega očeta uši na deželni cesti požrle, mar ni njena mati ušla s Francozi in njena stara mama umrla v hiralnici, - naj si za svojo candrasto rutko kupi celo srajco; saj se ve, odkod ima to rutko in svoje kapice; ko bi oficirjev ne bilo, bi zdaj marsikatera ne bila tako nališpana in ko bi milostive gospe bolj gledale na svoje gospodinjstvo, bi marsikatera sedela v kaznilnici, - naj si kar zakrpa luknje v nogavicah! Skratka, lasu ne pusti dobrega na njej. Misli abstraktno in jo subsumira po rutki, čepici, srajci itn. in pa po prstih in drugih delih telesa, pa po očetu in vsej rodovini, povsem edinole pod hudodelstvo, da so se ji jajca zdela pokvarjena…«